The Omnivore’s dilemma je druga knjiga o hrani, ki mi je rahlo spremenila pogled na hrano in prehranjevanje. Prva je bila The China Study, ki so jo napisali T. Colin Campbell, Jacob Gould Schurman in Thomas M. Campbell. Na kratko – v knjigi The Chinese study pisatelji vlečejo paralele med uživanjem živalskih prehrambenih izdelkov in kroničnimi boleznimi kot so rak na dojkah, prostati, želodcu in boleznimi srca in ožilja. Precej zloglasna knjiga, predvsem zato ker so izsledki rezultat 20 letnega razikovalnega dela.
The Omnivore’s dilemma, ki jo je napisal Michale Pollan pa se sooča z vprašanjem oziroma z dilemo, s katero se načeloma srečujemo vsi, vsak dan. Kaj bi danes jedel? Na izbiro imamo precej raznovrstno in široko paleto živil, ampak ali je to res tako zelo pomembno. Sezonskih živil ni, saj je v supermarketih praktično celo leto, na voljo vse, in tega skorajda v neomejenih količinah. Če lokalno ni v sezoni, pride pa od tam kjer je. Sprašuje se tudi ali je eko, bio in organsko res tako drugačno od običajno “masovno” vzgojene zelenjave in sadja.
In ker je postalo povpraševanje praktično nenasitno, se je tudi ponudba temu prilagodila in nenasitno išče poti in načine, da pridela in predela še več in več. Ne glede na načine in posledice, ki postajajo, kot lahko predvidevamo, katastrofalne tako za okolje kot za nas, ki uživamo takšno hrano. Res da opisuje “ameriški” način prehranjevanja ampak ta postaja tudi naš način. Vse je povezano.
Knjiga pa ni le kritika, tudi izobražuje. Pollan se v enem od poglavij osredotoči na vzrejo živine na “star” način, po starih principih in načelih. Opiše dan z družino, ki se je “izključila iz sistema” iz prehranjevalne verige tako rekoč. In vse več je takšnih.
Knjiga definitivno pusti priokus. Za pokušino pa je na voljo trailer.
Tolsta nutrija 