Ta kruhek je tako dober, da ne potrebuje prav nič drugega na sebi kot dobro maslo. Sploh, ko je sveže pečen in še rahlo topel. Pač ne verjamem v tabu, da se toplega kruha ne sme uživati ali celo da je to strupeno… Ko sem ravno pri tej temi – ali obstaja kakšna znanstvena razlaga, ki potrjuje ta tabu? Kakorkoli, recept za to skorjasto uživancijo je:

Najprej zmešaš 288 g drož z 216 g tople vode, tako da se voda lepo vmeša. Potem dodaš 240 g bele moke, 130 g pirine moke in 156 g pšenične moke. Premešaš in pustiš počivati 20 minut. Testo najbolje vzhaja če doseže temperaturo 20 stopinj. Potem vmešaš 8 g soli, rahlo pregneteš in zopet pustiš počivati 15 minut. Po tem času zopet pregneteš in pustiš spet 15 minut. To ponoviš še enkrat. Nato podaljšaš čas počivanja testa – torej ga rahlo pregneteš potem pa naj počiva 40 minut. Potem ga več ne gneteš temveč testo dvigneš iz posode in ga prepogneš s štirih strani kot pisemsko kuverto in pustiš počivati 40 minut. Po tem času spet ponoviš enako prepogibanje in naj počiva 30 minut. Potem ga nežno zviješ v žogo in preneseš v vzhajalno kožarico ali banneton. Za vzhajanje potrebuje vsaj 2 uri, oziroma toliko, da se poveča še za enkrat.

Iz vzhajalne košarice ga prevrneš na glineno ploščo za peko pic – ali pa na peki papir, v pekač, prerežeš po sredini in ga pečeš v dobro ogreti pečici, na najvišji temperaturi oziroma na 250 stopinj. Da bi se med peko ustvarila para lahko na spodnji nivo v pečici vstaviš posodo z vodo, ali pa pečico pršiš po stranicah prvih 5 minut. Po 15 minutah zmanjšaš temperaturo na 220. Vse skupaj naj se peče 30-35 minut.