1 Michelinova zvezda

Tudi Murano je ena od restavracij znotraj imperija Gordon Ramsay Holdings Ltd., vendar tukaj za meni in njegovo kreativno interpretacijo skrbi Angela Hartnett. Angela je nekoč delala skupaj in za Gordona Ramsaya, v njegovi prvi restavraciji Aubergine, nato v Zafferanu in L’Oranger, pomagala pa je tudi pri otvoritvi Ramseyeve restavracije Verre v Dubaju. Svojo prvo Michelinovo zvezdico je dobila leta 2004 za restavracijo v hotelu Connaught. Angela izhaja iz italjanske družine in njena kuhinja je ravno takšna – preprosta, okusna, sveža, umirjena.

Ambient je tipično klasičen, angleški, z nežnimi toni pistacije, ki se lepo uskladijo s presenetljivo svetlostjo prostora, snežno belimi prti in subtilnimi detajli.

Okušeno:

Dobrodošlica je sestavljena iz pršuta iz Parme, ekstra deviškim olivnim oljem in izborom več vrst kruha. Kruh je bil nenasitljivo dober. Škoda, da vsaka miza dobi le en asortiman :)

1. Mrzla predjed: Opaljena tuna, cikorija glazirana s pomarančnim sokom, koriander in grah v stroku. Tuna je bila ravno prava. Meni je všeč karseda surova in začinek sojine omake s pomarančo je bil popoln.

2. Mrzla predjed: Strjenka iz natrganega piščančjega mesa, solata iz dušenih mešanih čebulnic in hrenov pire. Strjenka je bila zelo nežnega okusa, podobno naši žolci vendar z veliko manj želatinine in bolj nežnimi kosi mesa. Malček več solate ne bi škodilo, kajti sama porcija strjenke je bila kar velika in je nekajkrat na vilici samevala.

1. Glavna jed: V ponvi pečen file brancina s popečeno poletno solatko, špinačo in penico sladkega krompirja in citrusov. Brancin je bila moja najljubša jed. Ravno prav zapečena skorjica, hrustljava in ne pregrenka. Paradižniki so dodali ravno prav kislosti za k ribi.

2. Glavna jed: lazanja iz dušenega kunca, confit iz paradižnikov in llyonskih čebulic, z naribanim pekorinom. Lazanja je bila rahlo enodimenzionalnega okusa. Bolj v stilu “confort food” oz. hrane za dušo. Ni se mi zdela dovolj razburljiva za k meniju a kljub temu je bilo meso odlično in sveže testenine ravno prav na zob.

1. Sladica: pečeno Cox jabolko s soljeno karamelno omako, rumom in rozininim sladoledom.

2. Sladica: Ricottina tortica s piškotkom in kompotom sevilljske pomaranče.

Sladici me nista prav posebej navdušile. Morda jabolko bolj kot ricottina tortica. Bolj zanimiva se mi je zdela selekcija sladoledov in sorbetov ter domače čokoladice in praline.

Po obedu počastijo še s par dobrotami kot so paleta domačih sorbetov in sladoledov. Med njimi je naprimer sorbet bazilike, rdeče pomaranče in ingverja.

Ob računu prinesejo še skodelico domačih čokoladic in praline.

Murano je dosegel in presegel moja pričakovanja. Hrana je bila čudovita, iskrena, nežna  – se vidi da je chef ženska! Majhna presenečenja kot so čokoladice in sorbeti so popestrila celotno izkušnjo. Osebje je bilo hitro, pozorno in izjemno prijazno, ambient miren (brez glasbe), slišal se je le tih klepet obedujočih.

ocena****