Domače testenine so nekaj tako čudovitega in okusnega, da je vredno vsake minute truda. Ampak čisto zares truda niti ni toliko. Ko enkrat človek enkrat navadi na proceduro, dobi grip, letijo sveže testenine kot po tekočem traku. Kar naenkrat je na razpolago polno variant za izdelavo različnih vrst in okusov testenin. Jaz sem jih delala že s pekočo papriko in so bile bordo rdeče barve, tiste špinačne so bile zelene, pa bučne, pa polnozrnate, pirine, špagete, tagliatele različnih širin, testo za lasagne ipd…
Seveda je stvar olajšana, če imaš napravo za testenine, ker ti potem ni potrebno toliko valjat in rezat in sila pohitri izdelavo. Mašince ne stanejo toliko in se jo izplača kupiti, če se za stvar resno zagreješ.
Eno tako pravilo oziroma recept “na oko” narekuje da na vsakih 100 g moke damo eno jajce. In to je to kar rabiš. No, obstajajo tudi recepti, ki nimajo sploh jajc pa nekateri, ki se hvalijo da imajo po 10 rumenjakov na 100 g moke… Potem mešaš in valjaš in režeš in vržeš v vodo za par minut in voila… ni ga čez sveže testenine.
Na sliki spodaj so tagliatelle s prepraženim, narezanim brstičnim ohrovtom, šalotkami, pinjolami, malo limoninega soka, nalupljenim grana padano in olivnim oljem.
Tolsta nutrija 
Čudovit gurmanski blog! Mogoče se naslednjič lotim celo izdelave svojih špagetov.-)
hvala lepa!
oj. evo. si me vzpodbudila, da se jih lotim tudi sama.sem jih naredila v soboto zvečer. uporabila pa, na splošno veselje, v nedeljo. sicer moram postopek še izboljšati, ker sem jih preko noči pustila kar čez stol in so se mestoma, kjer je bila obremenitev največja, odlomili. se takrat, ko so še sveži lahko zvijejo v gnezda ali pač jih moramo posušiti poravnane?
tudi sama se strinjam, da je blog, vključno s fotografijami, super. lp
čau polona. hvala za pohval! testenine lahko zviješ v gnezda takoj ko jih zrežeš, vendar naj bodo dobro pomokane, da se ne sprimejo. Ko se bodo posušili moka itak dol pade.