Jeseni me je pot zopet zanesla v tisti konec in bognedaj da se ne bi ustavila na čem dobrem pri Hiši Franko. Ker je pot dolga sem se tudi takrat odločila za malo daljše razvajanje. Nekaj jedi sem že poznala, nekaj je bilo novih. Na poskuševalnem meniju mi edinole testenine nekako niso bile po godu. Ena od ribjih jedi se tudi ni zdela po okusu enotna, vse ostalo je bilo žleht dobro. Takole pa je izgledalo znovič.

Solatka iz jagod, bezgovih cvetov in rdeče pese, krema bele čokolade in zelenega čaja Matcha, rižev sladoled in hrustljava meringa vrtnice iz Damaska

—————————————————-

Julij, 2010

Ja, doooolga je pot do dobrega. Po ovinkih, klancih, čez mostove, poljane… ampak se vse izplača. Sploh za nekoga ki ceni zares dobro hrano. V Hiši Franko sem si privoščila degustacijski meni in uh, čakala me je vrsta še neokušenih in nepričakovanih kombinacij, tekstur, sestavin…

V prijetnem okolišu, zunaj na “vrtu” in z ustrežljivostjo prijaznega osebja je tistih nekaj ur hranjenja poteklo nerazumljivo hitro.

Okušeno:

1. Hladna predjed: Popolna harmonija narave (zelišča in cvetlice, vrtni sadeži in lešniki)

Za takšno posebno solato sem slišala pred kakšnim letom na simpoziju Identita Golose, ko je priznani italjanski chef Stefano Baiocco iz restavracije hotela Villa Feltrinelli, ki leži ob Gardskem jezeru. Predvsem je znan po svoji solati, ki jo naredi iz 150 različnih zelišč – ta solata je specialna in jo ponudijo samo posebnim gostom. Kljub temu, da Anina solatka ni bila narejena iz toliko različnih sestavin, je bila vrhunska in vsak grližljaj nekaj posebnega. Moja najljubša jed.

2. Hladna predjed: Sanjski vrtiček zeliščni travnik (avokado, kapesanta in ledena ostriga)

Zelo blaga predjed s popolno pripravljeno kapesanto, najbolj pa me je seveda fasciniral uporaba t.i. ledene ostrige. Gre za raslino katere listi so užitni in imajo okus po ostrigah. Kot vem, jo tudi Ferran Adria uporabi v svoji restavraciji El Bulli, s staranim balzamikom in olivnim oljem. Tudi tukaj je lepo zaokrožila jed.

3. Hladna predjed: Tartar hobotnice (na pireju iz graha, majoneza bazilike, zmečkane jagode in pražena kakavova semena)

Neverjetno kako dobro so se vsi okusi na krožniku povezali med sabo. Hobotnica in jagode ter rahlo grenak okus kakavovih semen. Jagode so dodale ravno prav kiselkosti, ki je dobrodošla k morskim jedem in kakav za nadradnjo. Zelo kreativno pripravljena in postrežena jed.

1. Topla predjed: Koncentrirana postrvja juha (testenina polnjena s

kremo krompirja, drobnjak in črna oliva)

Najbolj so me navdušili neke vrste dim sumi, polnneni s krompirjevo kremo. Doma pripravljeno testo za testenine je bilo ravno prav narejeno. Sam okus juhe je bil zelo “redek” in je imel zelo blag okus po ribah. Mogoče sem v tej fazi pričakovala kašen bolj intenziven okus.

2. Topla predjed: Jakobove

pokrovače (gosja jetra, omaka rdečega vina in suhega sadja, oblak praženih mandljev)

Zopet so bile jakobove pokrovače pripravljene odlično, okus po mandlju in italjanski kruhek sta se odlično podala k običajno “brezokusnim” pokrovačam. Odlična vmesna postavka in pripravek na močnejše glavne jedi in močne ribje okuse.

1. Glavna jed: File tune

(Carloforte, Sardegna, v morju poletnih okusov, melancana in paradižnik)

Luštna jed, vendar pri tuni sem zelo občutljiva – okus prepečene tune mi ne sede na paleto, mi je preveč kovinski. Rajši imam surovejšo, katere okus je popolnoma drugačen.

2. Glavna jed: Zajčkova roladica

(polnjena s kremo iz pehtrana in zajčkovih jetrc, hruška in pire  planinskega krompirja)

Zelo okusna mesna jed, še posebej zanimiva je kombinacija s pehtranom. Ta je dodala zajčku prav poseben okus. Krompir je bil zraven manj zaradi tega da bi dopolnjeval jed, kot zradi tega da mora biti.

1. Sladica: Rahlo želirana juha agrumov in vanilije

(ananasov in ingverjev sladoled, solatka svežih agrumov in koromač)

Odlično za rock’n roll citrusov v ustih, sveže a morda premalo posebno za sladico v degustacijskem meniju.

2. Sladica: Kisla tortica

(tanko pistacijevo testo, limonina krema, sesekljane maline in kisla smetana zelenega čaja)

Čudovito pečeno, rahlo in lahko testo! Smetana iz zelenega čaja je se je podala k pecivu odlično. Vse ostalo na krožniku je sladico izpopolnilo v okusno celoto – ena mojih najljubših.

Pot do popolnosti je dolga, tako kot od Ljubljane do Kobarida :). Ampak trud je večkrat poplačan. Pot se obrestuje, pa če tudi samo za tisto čudovito solatko. Vsekakor po mojem mnenju najboljša restavracija v Sloveniji. Pa kdaj vam bodo že dali tisto Michelinko??

ocena****