Prisežem, da se je za istrsko oštarijo Giannino več kot vredno odpovedati pogledu na morje in večerji ob zvokih pljuckanja morja. Pljuckalo vam bo dobro vino, pogled pa se bo tako ali tako obiral po krožniku polnem najokusnejših morskih dobrot. Giannino namreč nima zunanjega vrta. Po stopnicah se spustiš kot v nekakšnen trup stare, lesene ribiške barkače. Povsem logičen ambient glede na to, da so ribe in ostali morski sadeži tako sveži, kot bi jih Gianninovi kuharji ravnokar potegnili iz vode na plano. Nato še par minut v odličnem lokalno pridelanem olivnem olju in voila. Enostavno, iskreno in če znate jesti tako nemarno kot jaz… potem še za prste obliznit.

Oradin carpaccio s starim balzamicom / Mlade sipice v topli krompirjevi solati

Jutranje sveže jadranske kozice