Humus je namaz iz čičerike in sezamove paste, obogaten z olivnim oljem in izvira iz Bližnjega vzhoda. Prvič sem hummus okusila na potovanju po Jordaniji in Siriji, pred kakšnimi 12 leti. Tako mi je bil všeč, da sem ga jedla čisto vsako jutro, namazanega na svežem pita kruhu.

Jaz ga raje pripravljam iz posušene čičerike, ne vložene. Čičeriko namočim dan prej, potem jo skuham in počakam, da se ohladi. Približno 300 g čičerike streseš v mikser, dodaš na drobno sesekljane 2-3 stroke česna, sok pol limone, pol žličke dobre morske soli, 1 žico svetlega tahinija (sezamove paste) ter pričneš miksati. Med miksanjem počasi vlivaš olivno olje, ki po okusu ne sme greniti. Vliješ 3 žlice olja. Namaz mora biti lepo mazljiv. Če je pretrd dodaš še kakšno žlico vode v kateri se je kuhala čičerika. Za bolj “na zob” občutek rada pripravim tudi bolj grobo verzijo. Tako, da pest kuhane čičerike zdrobim z žlico in jo vmešam v gotovi namaz.

Hummus postrežeš pokapljan z olivnim oljem in potresen z rdečo papriko ali za pikantnejšo verzijo, z zdrobljenim posušenim čilijem.

Hummus se namesto iz čičerike lahko pripravi tudi iz belega fižola. Namazu se lahko doda tudi ricotta ali pa skuta, ki ne sme biti prekisla. Najboljša je albuminska skuta.