Že kar nekaj časa nisem naredila nič iz jagnječjega mesa, kljub temu da je meni najljubše. Včasih imam namreč kar problem najti dober, mesnat kos jagenjčka. Prodajajo stegno kjer je ogromno kosti in tkiva pa zelo malo mesa ali pa kotletke, kjer je mesa ravno za degustirati. Tokrat sem lepe kose našla v Italiji, sicer pa se ga da najdi tudi na ljubljanski tržnici, če je sreča imajo tudi novozelandsko jagnječje meso.
Pripravila sem neke vrste curry, oziroma aromatičen in ravno prav pekoč rarha meat.
Meso, dobre pol kile, pripraviš malo prej in sicer ga razrežeš na kose in namočiš v 250 g navadnega jogurta. Pustiš v hladilniku približno 2 uri, da se lepo napoji.
Ko je čas mimo pa v loncu stopiš zvrhano žlico gheeja, lahko tudi olje, na katerem prepražiš 1 palčico cimeta, 2 semeni cadramoma in list lovorja. Potem dodaš še pasto iz čebule, česna in ingverja. To narediš tako, da v mikserju dobro sesekljaš eno čebulo, dober centimeter koriandra in 2 česna. Med praženjem mešaš in dodajaš pol žličke kurkume, žličko čilija, slabo žličko garam masale. Zraven dodaš še 1 na kose zrezan paradižnik. Posoliš in kuhaš dobrih 5 minut, da se paradižnik razpusti in voda izprari.
Potem dodaš jagenjčka skupaj z marinado in kuhaš 3 minute. Nato dodaš 250 ml vode, premešaš, pokriješ in pustiš da se počasi kuhlja, približno uro in pol. Če je po tem času v loncu še tekočina, ga odkriješ in pustiš, da voda izpari. Kot prilogo postrežeš riž in okrasiš s svežim koriandrom.
Tole bomo pa sprobali – zihr! Super se bere…
:) hvala!
Hoj! Soliden gastro-blog pišeš. Manjka mogoče samo še vinski del. Izbrano vino ob slastnih jedeh je zadetek v polno…
Evo, pri nas smo jedli jagenjčka po tvojem receptu. Odličen!
(copy komentarja iz Siola, k vidm, da je zadeva sm prenesena)
Tole je zgledalo slastno in recept sem imel v TODO listi. No in je končno prišel na vrsto. V Leclercu sem kupil solidno meso in začetek je potem enak kot zgoraj. Za vse čudne zadeve pa sem vzel približke – torej zadevo sem popekel na sezamovim oljem in začimbe sem dodal po tem ko sem notri zakuhal paradižnik (ne maram na suho pečenih začimb!), namesto garam masale sem dal notri papriko in curry – itak je vse skupi eno in isto. Nato pa sledi glavna razlika, ki je meni ljubša – zadevo sem dal v keramiko in v pečico – na 250C in pekel dokler tekočina ni povrela (časovno tam ene 40 minut). Vmes pa sem pripavil drugo spremembo – namesto riža sem uporabil hokaido bučo (s tržnice ali domača, čim bolj sočna). Lepo sem jo narezal na palčke in jo dal v pečico pod meso (10 minut), da je postala mehka, nato pa sem jo zmešal še z malo olja in jo dal za še kakšnih 10 minut pod žar – da je bila rahlo zapečena, meso pa na dno pečice. Vse skupaj daš lepo na krožnik in dober tek. Bilo je za s kruhom pomazat.
Mmm, dobro se sliši. Tole z bučo pod meso moram tudi jaz probat!