Čeprav je meni ljubši kruh s skorjo in mehko sredico, je tale idealen za zlato rezervo, če svežega zmanjka, za kakšne močne namaze in podobno.Tehnika izdelave takšnega kruha je, zgodovinsko gledano, ena najstarejših in najbolj “preprostih”. Tako nekako so ga delali, ko so sploh začeli s peko/pripravo kruha. Hrustljavi kruhki so tipični za Skandinavijo, drugod, predvsem na Zahodu, pa so postali popularni zaradi visoke količine vlaknin in diet, ki se izogibajo pšenici. Kakorkoli, sila lahko jih je narediti kar doma.

Kruh na sliki je narejen iz domače ržene moke. Te potrebuješ 200 gramov + nekaj za posip. Nato še 5 g soli, 5 g svežega kvasa in 175 g mlačne vode.

Skupaj zmešaš moko in sol, posebej zmešaš kvas in vodo in potem to dodaš moki. Dobro zmešaš, da dobiš nežno pasto, pokriješ s folijo in pustiš 3 ure, da malo vzhaja. Najbolj primerni so teflonski pekači ampak enako dobro deluje, če spodaj podložiš papir za peko. Pekače pomokaš z rženo moko.  Testa bo dovolj za dva manjša pekača. Maso nato razmažeš po pekaču – najboljše z valjarjem ali s kakšnim dolgim nožem. Masa naj bo debela okoli 5 milimetrov. Ko je enakomerno razmazano še malo posuješ z moko nato pa pokriješ s krpo in pustiš, da na toplem vzhaja 1 uro. Pečico segreješ na 200 stopinj. Ko je testo vzhajano ga prebodeš z debelim koncem kitajske paličice. Testo lahko že pred peko razrežeš na želene velikosti ali pa ga kasneje razlomiš. Svetujem, da ga raje prej zrežeš na pravokotnike, trikotnike… Kruh pečemo okoli 40 minut oziroma tako dolgo, da postane suh in krhek. Če prenehaš s peko, ko je še malo vlažen, je potem ko se shladi lahko pretrd.

Hraniš ga v papirnati vrečki.

Popolnoma na enak način lahko pripraviš hrustljav kruh tudi iz ostalih vrst moke.