Končno mi jo je supelo dobiti v roke. Knjigo. Strani so kar letele med prsti, tako prijetno so me zabavale štorije iz njegovih kuhinj in osebnega življenja. Če te ne motijo kletvice, zaskrbljujoče informacije o ravnanju s hrano v restavracijah, če ljubiš hrano in če ne obsojaš, potem bo tebi, kot je bila meni, tale knjiga izredno všeč. Nekje na sredini knjige se ti seveda zdi, da so prav vsi kuharji totalni kreteni, ki imajo eno samo dobro lastnost – da uživajo v hrani, v grlu začutiš cmok, ker veš, da obstaja velika verjetnost, da so ti kdaj postregli s čim kar še pes ne bi maral in ti si za to pomijo veselo plačal. Tragikomčni opisi pripetljajev v kuhinji, pijančevanja, zadevanja in seveda tako težaškega, ki ga večina od nas ne bi zdržala. Kuhanje ni bluzenje, ni umetnost, gre za natančnost, konsistenco, pravila in tehnike, gre za obrt.

Knjiga ima grenek priokus in vso to sranje, šovinizem in grdobije, ki se ponavadi dogajajo v kuhinjah… Če človek ne bi ljubil, zares ljubil hrane, po vsem kar se mu je v življenju pripetilo, verjetno ne bi več opravljal tega poklica. Da imaš željo v takih pogojih vsak dan znova piliti svojo odličnost moraš biti delno psihopat in delno mazohist – denar nikoli ni dovolj močno gonilo. Na kolena padem pred tiste ženske, ki zdržijo uspeti v tem poklicu.